Hochkoenig, 2944 m, Avstrija (21.08.2010)

 

Na pot smo krenili v zgodnjih jutranjih urah po avtocesti mimo Ljubljane, skozi Karavanški predor in v smeri Salzburga. Parkirali smo na parkirišču sedla Dienter 1342 m, ki je od prve koče Erichhutte oddaljen približno pol ure hoje v čudoviti naravi. V koči smo popili kavo in nadaljevali pot v smeri ferate Königjodler. Čeprav vremenska napoved ni bila najboljša so se iza oblakov že kazali prvi sončni žarki, ki so napovedovali, da bo pred nami lep dan. Še dobro, da vremenarji niso nezmotljivi. Dve uri smo porabili, da smo dosegli sedlo pred vstopom v ferato, ki je do pred kratkim veljala za najtežjo ferato v Alpah. Na grebenu smo se opremili s čelado, rokavicami, plezalnim pasom ter samovarovalnim kompletom ter pričeli z vzponom. V ferati k sreči ni bilo veliko ljudi. Verjetno je k temu pripomogla slaba vremenska napoved ali pa zadnji dan v delovniku. Ko smo se naslednje jutro vračili po markirani poti, smo že v zgodnjih jutranjih urah na grebenu opazili  veliko število gornikov, ki so se vzpenjali po Jodlerju.

Vstop v ferato je zelo zahteven in treba se je potruditi, da premagaš začetne težave. Ferata Königjodler je sestavljena iz devetih stolpov, ki jih je potrebno  preplezati, po drugi strani pa zopet spustiti dol ter po prehodu nato vstopiti na naslednji stolp. Dva prehoda sta še posebej atraktivna. Prvega prečiš s hojo po jeklenici, drugega, najzanimivejšega z imenom Flaying Fox (leteča lisica) pa dobesedno preletiš. S pomočjo škripca (potrebno ga je imeti s seboj) se pripneš na jeklenico in se po njej cca 20 m spustiš na drugi stolp. Možno se je tudi spustiti nižje po stolpu in nadaljevati z vzponom od spodaj. Flayin Fox je mesto na katerem v žilah začutiš pospešek adrenalina. Po cca 4 urah smo preplezali sedem stolpov. Krajši počitek smo imeli na mestu, kjer je možen izstop na običajno markirano pot in se lahko tisti, ki ne želijo nadaljevati plezarije po ferati, povzpnejo na vrh po lažji poti. Mi smo se odločili, da nadaljujemo vzpon po ferati. Zadnja dva stolpa sta se nam zdela še najtežja. Malo zaradi utrujenosti, veliko pa zaradi zahtevnosti. Tu se namreč stena postavi čisto pokonci, do 90 stopinj. Oprimkov in stopov je bolj malo tako, da se moraš dobesedno vleči po jeklenici. Po 5 urah in pol smo priplezali do vrha ferate. Od tu pa do koče Matrashaus, ki stoji na vrhu Hochkoeniga, ki v višino meri 2941 m, je le še dobre pol ure hoje. V koči smo se takoj poslužili sredstva proti dehidraciji (beri pivo) in pojedli makarone, ki so jih pripravile prijazne in luštne oskrbnice. Ob 22. uri ko v koči pogasnejo luči, smo se odpravili spat, naslednje jutro ob 6. uri pa krenili nazaj v dolino. Zagotovo je Königjodler ferata z veliko začetnico, ki ne bi pustila ravnodušnega tudi marsikaterega alpinista.

Z.DULAR

Bili smo: Zoran Dular, Branko Dular, Robi Umek, Boštjan Marjetič in Ladi Kodrič.

Matras-Haus.

Ledenik pod Matras-Haus.

Brum na vstopu v ferato.

Vstop v smer Konigjodler od daleč.

Robi in Zoran - prehod po jeklenici na naslednji stolp.

"Osvojen drugi stolp."

Prečenje po jeklenicah.

Vzpon na prvi stolp.

"Kot tri cime".

Branko ob prečenju.

Res lepa stvaritev narave!

Zoran v steni.

Spust "Leteča lisica".

Kot v raju.

Film o smeri "Klettersteig Königsjodler am Hochkönig". (zunanja povezava)

Vse fotografije si lahko ogledate v galeriji.

na vrh

mouseover