Triglav, 2864 m, Slovenija

(16.10.2010)

 

Soboto 16.10.2010, smo del ekipe Gornikov Brestanica (Boris, Branko, Zoran) izkoristili, da smo na vrh vodili dva, željna osvojitve našega Očaka. Jaka in Drago sta bila glavna krivca, da smo se po Tominškovi poti že ob šesti uri zjutraj odpravili proti Kredarici. Vreme do Kredarice ni bilo nič kaj spodbudno. Skoraj celoten del poti do Kredarice je bilo megleno, le na trenutke so se se pokazale stene. „Zelenca“ sta bila kar malo nejevoljna, vendar smo ju sproti tolažili, kaj razgledi, važno je, da bosta osvojila vrh. Ko pa smo prišli na Kredarico pa te tolažbe niso bile več potrebne, saj nas je pričakalo lepo sončno vreme. Pod  nami morje megle, nad nami in med nami sončen dan. Za pol ure smo svoje lepe friske nastavili soncu, spili pivo, potem pa proti vrhu. Po slabi uri smo bili pri Aljaževem stolpu. Takrat smo bili eni redkih v Sloveniji, ki smo uživali na soncu, vendar edini na najvišji točki Slovenije.

Sledilo je fotografiranje in pa seveda obvezen krst „zelencev“ na vrhu. Nekako smo se vsi trije vodniki strinjali, da si zaslužita vsak po 3 udarce s prusikom po riti. Ta čast je doletela mene in kot že nekajkrat, sem tudi tokrat krstil brez usmiljenja. Nekoliko sta zaječala, ko sta jih dobila po riti, vendar sta od evforije in ponosa, da sta sedaj prava Slovenca kmalu pozabila na bolečino. Ker so nas meteorologi na Kredarici opozorili, da se bo popoldan vreme obrnilo in da bo padal sneg smo se kar na hitro vrnili nazaj proti Kredarici. Kredarica je bila sedaj  tudi že v megli. Po krajšem postanku v koči smo se odpravili proti Staničevi koči in potem po nemarkirani poti za Cmirom nazaj v dolino Vrat. Danes v nedeljo 17.10.2010, ko pišem tale potopis, pa je na Kredarici do osme ure zjutraj  padlo že 17 cm snega. Jesen v gorah se je poslovila in prišla je zima.

Z.DULAR

"Kam? Levo ali desno?"

V megli.

Daj še meni malo!

V ozadju Kredarica.

Razgled z veliko začetnico!

Batine...

Fotografije si lahko ogledate v naši Galeriji!

mouseover