Kordeževa glava (Peca), 2125 m, Slovenija

(29.01.2012)

 

Potem, ko sva se Robi in Matej udeležila 20. prireditve Gradovi Kralja Matjaža, sva jo naslednji dan zjutraj mahnila še na vrh Pece - Kordeževo glavo.

Še v temi sva krenila iz Mitneka (600 m), kjer smo prejšnji dan neutrudno zidali naš grad in nadaljevala po cesti. Vmes je celo padlo nekaj snežink, a ni bil to pravi sneg. Po poti sva srečala tudi nekaj ostalih planincev. Prvo pavzo sva imela pod Deveteroglavim očakom, kakor imenujejo zelo staro smreko, ki ima kar devet vrhov in je visoka 29 m. Tukaj je ogromno starih dreves, saj zelo strmo pobočje in težka dostopnost tukaj ne dovolita enostavnega podiranja gozdov, pa tudi zaščiteno je. Spoštljivo do mogočnega drevesa sva nadaljevala naprej do koče, ki pa vse do maja ostaja zaprta. Malce višje sva se dvignila v meglo in sneg je čedalje bolj pršel. Pri bivaku pa sva prvič ugledala malenkost sonca. Čez kake pol ure hoje v hrib sva prebila meglo in okoli naju se je razprostrl razgled v vse smeri. Nekaj vršacov Alp je gledalo iznad megle in naju pozdravljalo iz daljave. Na vrhu pa naju Peca ni hotela... Zelo močan veter, ki je s seboj prinesel še meglo, naju je nagnal spet v dolino, nazaj pod meglo.

M.BREZOVŠEK

Po cesti navzgor.

Deveteroglavi očak.

Zaprta koča (1660 m).

"Sonce bo na vrhu!"

Pogled na Alpe.

Pogled na meglo spodaj.

Malo pod vrhom.

Vse ujeto v zmrzal.

Kako hitro (v manj kot minuti) močan veter prinese s seboj meglo in zapre sončen pogled v dolino!

na vrh

mouseover