Prisank, 2547 m, Slovenija

(01.11.2013)

Nekaj let je že minilo kar sem bil nazadnje na Prisanku. Zadnji jesenski dan predno sneg pobeli vršace, je bil idealen za obisk te gore. Nekaj čez peto uro zjutraj krenem iz Vršiča po grebenski poti proti vrhu. Celotna Kranjskogorska dolina in tudi večji del sosednjih dolin so bile pod meglenim pokrovom, le dolina Trenta je bila „odprta“. Prvi sončni žarki so kmalu pričeli božati vrhove Mangarta, Jalovca, Mojstrovk... Komaj sem čakal, da dosežem greben Prisanka saj sem vedel, da bodo razgledi čudoviti. Pod grebenom se ustavim še pri Prednjem oknu skozi katerega poteka Kopiščarjeva pot. Zadnji del grebenske poti je ponujal čudovite razglede na vse konce. Greben pa je deloma tudi izpostavljen, zato previdnost ni odveč.
Vrh dosežem po slabih treh urah. Na vrhu sem sam. Še kavk, ki ponavadi prosjačijo za kruh ni. Popolna tišina in sončni žarki, ki grejejo me napolnijo z energijo. Na vrhu ostanem skoraj uro, potem pa se po isti poti odpravim nazaj. Lepo je bilo!

Z.DULAR

Doline pokriva meglen pokrov.