S KOLESI PO DOLENJSKI
(08.05.2010)
Senovo - Brestanica - Kostanjevica n/K- Šentjernej - Kartuzija Pleterje - Otočec - Šmarješke Toplice - Mokronog - Sevnica - Blanca - Brestanica - Senovo
d: 121,73 km, t eff: 5:34:45, V povp: 21,81 km/h, V max: 60,40 km/h
Bili smo z leve: Robi, Branko, Mitja, Matej, Boštjan, Matej, Zoran, Jože in Miha.
Zjutraj smo se ob šestih zbrali na zbirni točki - tokrat nas je šlo kar devet! Najbolj smo se bali vremena, saj vremenska napoved ni bila najbolj naklonjena potovanju s kolesi. "Nekaj kapelj nas pač že ne bo odvrnilo!", smo si rekli.
Vzhod na Krškem polju.
Prva "postaja" je bil košček zavarovanega pragozdu, ki se nahaja v bližini Kostanjevice na Krki, v južnem delu Krakovskega gozdu. Tukaj je bila večina nas prvič. Iz glavne ceste zavije makadamska pot, ki se z nekaj sto metri ravnice prebija v globino močvirnatega gozda. Na končni točki, pri pragozdu, so ostanki posekanih hrastov (dobov), katere so (neuspešno) želeli ukrasti pred leti. V opomin tej človeški pohlepnosti, so pustili ležati del hloda.
Zelo lepa pot do Pragozda.
Močvirnat gozd - Krakovski gozd.
Skozi Kostanjevico smo jo mahnili proti Šentjerneju in nato zavili levo, proti Kartuziji Pleterje (Domus sanctissime Trinitatis), kjer trenutno prebiva 15 menihov, a sta od njih samo dva iz Slovenije. To in še več nam je povedal prodajalec v trgovini, ki se nahaja za obzidjem kartuzije. Tam nas je nekaj kupilo čaje, katere tam prodajajo in pa vsi smo poskusili tudi medico. V cerkvi, ki ima zaradi nekih lončenih dodatkov v stenah prav posebno akustičnost, smo eno zapeli, se slikali in šli naprej, proti Otočcu.
Par štorkelj.
Muzej na prostem Pleterje.
Prijazen prodajalec nam je veliko razložil o Kartuziji.
V cerkvi.
Tik pred Otočcem pa so na nas padle že prve kaplje in med postankom na Šoferski se je dež okrepil, tako da je bil kratek postanek nato dolg okoli dve uri. Na internetu smo iskali tisto vremensko napoved ki bi napovedala sonce, a je nismo našli. Ko je začelo malce ponehovati, smo se napotili k moji sodelavki Mariji. Pogostila nas je z domačo kapljico in narezkom. Dolgo se nismo obotavljali in se kmalu poslovili. Pot je sedaj prinesla poleg dežja še prve klance. Od Šmarjete naprej se je cesta počasi vzpenjala skozi Dolenje in Srednje Laknice, dokler se nismo spustili v Mokronog.
Otočec - Šoferska, kjer nas je prvič malo zmočilo.
Na Šoferski je bilo veliko zanimanja, kakšno bo vreme!
Robi je med potjo uspel prehiteti dva avstrijska kolesarja.
Pri Mariji.
Miha in Branko sta telefonirala: "Halo?! Tukaj Gorniki. Bi se dalo naročiti lepo vreme?"
Ker smo do tukaj imeli za seboj nekaj vzpona in tudi že nekaj kilometrov, je bilo na vrsti kosilo. Čeprav je bilo kar se da okusno in se je ura v gostišču Zlata Kaplja malce ustavilo, se nam je in hkrati ni mudilo naprej. Dež ni ponehal, tako da smo do Sevnice, po dolini Mirne, še vedno kolesarili v dežju.
Stregla je prijazna natakarica Ana.
"... kje spet zaostaja Robi?"
Domov smo prispeli šele ob 19h, saj je za razliko od same vožnje preteklo kar nekaj časa, zaradi čakanja na lepše vreme in manj dežja. Kljub slabemu vremenu je vseeno minil še en lep dan na kolesu.
Joco se je jezil, ker je ob prihodu domov zahodni del postal spet jasen!
M.BREZOVŠEK
